Prebrana v enem dnevu, pravkar, pravzaprav. Še sem polna vtisov in čustva še vro. Kajti to je knjiga, pri kateri so prišle solze – čeprav ob branju vsaj že 20 let nisem jokala.
Čudovita zgodba, odlično zgrajeni karakterji, sodoben jezik, ki se ne izogiba pogovornim besedam, ki jih v življenju tudi resnično uporabljamo. Mešanica španščine s slovenščino daje vsemu neko novo noto in ja, zakaj pa ne, naj bo malo drugače, saj zgodba sama hoče in ji paše, da je tako.
Knjiga nam spet in spet poudarja pomen ljubezni, ki jih je mnogo vrst, od starševske do partnerske in prav starševska je tista, ki nas zgradi v samozavestne in močne ljudi ali pa ranjene in nesigurne, morda pa prav zaradi tega kdaj še močnejše, a polne zaceljenih in nezaceljenih ran.
Daniel je moški, ki se v današnjem svetu le še redko najde, bi rekla moški z velikim M, ki mu je pomembna družina in ji daje prednost pred vsem. Ki ceni iskreno ljubezen in je ljubljenim v oporo. Diana je močna, samostojna ženska, ki je taka zaradi tega, ker mora biti in v stalni zaposlenosti nima veliko časa razmišljati o sebi … a vse mi močne in pokončne si vendarle želimo nekoga, ki nas bo ljubil, ki bo tu za nas in nas razvajal …vsaj kdaj pa kdaj. Pa še veliko tega …
Alicia zgodbo odlično izpelje, ponuja nam užitek ob branju in morda se marsikdo od nas najde ujet, zaradi objema pravega očeta, zaradi družine, zaradi ljubezni, zaradi nečesa, za kar je bil morda prikrajšan. Jaz sama sem se. Hvala ti za to zgodbo, Alicia. Vsekakor priporočam.
Irene Begush